Države članice izvedejo evalvacijo snovi iz tekočega akcijskega načrta Skupnosti, da bi ugotovile, ali njihova uporaba pomeni tveganje za zdravje ljudi ali okolje. Cilj je, da se od registracijskih zavezancev za snov po potrebi zahtevajo dodatne informacije za preverjanje domnevnih pomislekov.

Evalvacija se lahko konča z zaključkom, da se tveganja z že vzpostavljenimi ukrepi dovolj obvladujejo, ali pa privede do predloga za sprejetje evropskih ukrepov za obvladovanje tveganja, kot so omejitve, identifikacija snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ali drugi ukrepi zunaj področja uporabe uredbe REACH, na primer usklajena razvrstitev.

Agencija ECHA v sodelovanju z državami članicami opredeli merila na podlagi tveganja, nato pa izbere snovi za evalvacijo. Ko Odbor držav članic pripravi mnenje o izbranih snoveh, jih agencija ECHA navede v tekočem akcijskem načrtu Skupnosti. Za vsako snov iz končnega tekočega akcijskega načrta se določi država članica, ki opravi evalvacijo.

Prvotni razlog za izbor snovi za tekoči akcijski načrt je, da se obseg evalvacije ne omeji. V evalvaciji lahko država članica prepozna druge pomisleke, ki jih je treba razjasniti, da bi zaključili, ali snov vzbuja zaskrbljenost ali ne. Država članica lahko v evalvaciji obravnava tudi posamezne vidike snovi.

V postopku evalvacije snovi se oceni celotna registracijska dokumentacija vseh registracijskih zavezancev za isto snov ali skupino snovi, da se upoštevata skupna količina proizvodnje in kombinirana izpostavljenost. Upoštevajo se tudi drugi viri informacij, ki so na razpolago.

Država članica, ki opravi evalvacijo, ima po objavi tekočega akcijskega načrta Skupnosti (za snovi, navedene za prvo leto) na voljo 12 mesecev, da se odloči, ali je treba za razjasnitev pomislekov od registracijskih zavezancev zahtevati dodatne informacije. Taka zahteva običajno presega zahteve po standardnih informacijah iz uredbe REACH (Priloge VII do X). Od registracijskih zavezancev se na primer lahko zahteva, da predložijo študije o lastnostih endokrinih motilcev, informacijah o nevarnosti na višji stopnji, tudi če so vsi registracijski zavezanci registrirali manjše količine snovi, ali spremljanju ravni koncentracije v organizmih ali okolju.

O stališču, da so potrebne dodatne informacije, se obvestijo druge države članice in agencija ECHA, da se doseže soglasje. Agencija ECHA nato sprejme sklep o zahtevi po dodatnih informacijah.