Če na podlagi ocene zmesi ugotovite, da s to zmesjo povezane nevarnosti ustrezajo merilom za razvrstitev v enega ali več razredov nevarnosti, kategorij ali razločevanj znotraj razreda, se morate odločiti za ustrezni razred, kategorijo ali razločevanje znotraj razreda v zvezi s fizikalno nevarnostjo, nevarnostjo za zdravje in nevarnostjo za okolje.
Ko sprejmete odločitev, morate preveriti, kateri elementi označevanja ustrezajo posameznemu razredu nevarnosti. Z uporabo preglednic iz delov 2 do 5 v Prilogi I k uredbi CLP je mogoče merila posameznih razredov nevarnosti in kategorij/razdelitev povezati z ustreznimi elementi razvrščanja in označevanja. Preverite, ali je treba katerega koli od stavkov, opozorilnih besed ali piktogramov zavreči zaradi katerega koli drugega stavka, opozorilne besede ali piktograma. Pravila glede prednostne razvrstitve teh elementov etikete so pojasnjena v poglavjih 3 do 6 v Smernicah za označevanje in pakiranje.
Ko sprejmete odločitev glede razvrstitve, morate razmisliti, katere informacije o nevarnostih boste navedli na etiketi. Na etiketi morajo biti navedeni naslednji podatki:
-
podatki o dobavitelju,
-
identifikator izdelka,
-
neto količina,
-
nevarne sestavine,
-
piktogrami za nevarnost,
-
opozorilna beseda,
-
stavki o nevarnosti,
-
previdnostni stavki (običajno se na etiketi ne navede več kot šest previdnostnih stavkov, razen če je to potrebno za prikaz vrste in resnosti nevarnosti),
-
po potrebi dodatne informacije.
Primer etikete
Obveznosti v zvezi z razvrščanjem in določanjem ustreznih stavkov o nevarnosti so opisane v členu 13 uredbe CLP.
Načeloma mora etiketa izdelka vključevati vse pomembne stavke o nevarnosti. Kadar je snov ali zmes razvrščena v več razredov nevarnosti ali razločevanj znotraj razreda nevarnosti, mora etiketa vključevati vse stavke o nevarnosti na podlagi razvrstitve, razen če je posamezni stavek podvojen ali je odvečen. To je prikazano v primeru iz oddelka 4.1.6 Smernic za uporabo meril CLP.
Pravilen zapis stavkov o nevarnosti (kot se morajo pojaviti na etiketi) je v vseh jezikih naveden v Prilogi III k uredbi CLP. Vsak stavek lahko v vseh jezikih EU poiščete v večjezični zbirki terminologije s področja kemikalij (ECHA-term).
Poleg tega obstajajo posebna pravila za označevanje nekaterih zmesi s posebnimi lastnostmi. Posebne nevarnosti, na katere se nanašajo ta pravila, so v obliki dodatnih stavkov EUH navedene na etiketi. Te lastnosti in pravila so določene v Prilogi II k uredbi CLP. Zaradi prisotnosti svinca v zmesi je na primer potrebna označitev s stavkom EUH201, medtem ko je zaradi možnosti, da se v stiku z vodo sprosti strupen plin, potrebna označitev s stavkom EUH029. Opredeliti morate vse pomembne stavke EUH, saj se obravnavajo kot obvezne dodatne informacije. Tudi če zmes ni razvrščena kot nevarna, je treba izdelek morda vseeno označiti v skladu s Prilogo II k uredbi CLP, na primer pri snoveh, ki lahko povzročijo alergijski odziv (EUH208), ali v primeru, ko je mogoče varnostni list pridobiti na zahtevo (EUH210).
Oznake izdelkov morajo vsebovati ustrezne previdnostne stavke, ki vsebujejo nasvete, kako preprečiti ali zmanjšati verjetnost pojava škodljivih učinkov za zdravje ljudi in okolje, ki so posledica nevarnosti snovi ali zmesi. Previdnostne stavke je treba izbrati glede na uporabljene stavke o nevarnosti, predvideno ali identificirano uporabo izdelka in osnovna navodila iz stolpcev „Pogoji uporabe" v preglednicah 6.1 do 6.5 v Prilogi IV k uredbi CLP. Izogibajte se podvajanju stavkov in navajanju odvečnih stavkov.
Kadar je snov ali zmes namenjena splošni rabi, je treba v besedilo na etiketi vključiti tudi previdnostni stavek o odlaganju proizvoda in embalaže. Da se zagotovi lažja berljivost in boljše razumevanje, etikete ne smejo vsebovati več kot šest previdnostnih stavkov. Besedilo etikete lahko vsebuje več kot šest stavkov, če je to potrebno za prikaz vrste in resnosti nevarnosti.
Informacije in nasveti v zvezi z izbiro najbolj primernih previdnostnih stavkov so na voljo v poglavju 7 v Smernicah za označevanje in pakiranje.
Pravilen zapis previdnostnih stavkov, kot morajo biti navedeni na etiketi, je za vse jezike EU določen v Prilogi III k uredbi CLP. Vsak stavek lahko v vseh jezikih EU poiščete v večjezični zbirki terminologije s področja kemikalij (ECHA-term).
Dodatna pojasnila in primeri glede pravilnega označevanja so na voljo v Smernicah za označevanje in pakiranje. Informacije o velikosti etikete in elementih, ki jih mora vsebovati etiketa, so na voljo v poglavju 5.2 Smernic.
Za zmesi, ki so razvrščene kot nevarne, je treba predložiti varnostni list (VL). Predložiti ga je treba tudi na zahtevo prejemnika, kadar zmes vsebuje nevarne snovi, katerih koncentracija presega določene mejne vrednosti.
Pri ponovnem razvrščanju zmesi je treba varnostni list posodobiti tako, da vključuje podatke o novi razvrstitvi in označitvi zmesi v skladu z uredbo CLP. Kadar so razlike večje, je treba strankam predložiti novo različico varnostnega lista. Povzetke sprememb je treba navesti tudi v VL.
Smernice za pripravo varnostnih listov vsebujejo podrobne nasvete za pripravo dobrega varnostnega lista.
