Mikroplastika

Plastični materiali so pomembni in v našem gospodarstvu jih je v obilju. Olajšujejo nam življenje, pogosto so tudi lažji in cenejši od drugih materialov, vendar pa se lahko ob nepravilnem odstranjevanju ali recikliranju še dolgo časa ohranijo v okolju, kjer lahko razpadejo na majhne delce, ki vzbujajo skrb – mikroplastiko. Mikroplastiko je mogoče načrtno proizvajati in namerno dodajati izdelkom. Poleg tega nekateri plastični materiali vsebujejo nevarne kemične snovi, ki imajo lahko negativen vpliv na naravo ali zdravje ljudi.

Pojem mikroplastike se navezuje na zelo majhne delce plastičnega materiala (ki so običajno manjši od 5 mm). Nastanejo lahko nenamerno pri obrabi večjih delov plastičnih materialov, vključno s sintetičnim tekstilom. Lahko pa se tudi načrtno proizvajajo in namerno dodajajo izdelkom z določenim namenom, na primer kot kroglice za luščenje kože v pilingih za obraz ali telo. Ko se sprostijo v okolje, se lahko kopičijo v živalih, vključno z ribami in školjkami, ki jih potrošniki nato uživajo.

Več držav članic EU je v skrbi za okolje in zdravje ljudi uvedlo ali predlagalo nacionalno prepoved namerne uporabe mikroplastike v določenih potrošniških izdelkih, zlasti uporabe mikrokroglic v kozmetičnih izdelkih, ki se izperejo, kjer se uporabljajo kot sredstva za odstranjevanje odmrle kože in čiščenje kože.

Evropska komisija je nedavno objavila študijo, v kateri so navedene dodatne informacije o namerni uporabi delcev mikroplastike v izdelkih in tveganjih, ki jih ti predstavljajo za zdravje ljudi in okolje. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je pregledala tudi razpoložljive dokaze o mikro- in nanoplastiki v hrani.

V skladu s postopki iz uredbe REACH za omejevanje snovi, ki predstavljajo tveganje za okolje ali zdravje, je Komisija od agencije ECHA zahtevala, naj oceni znanstvene dokaze za sprejetje regulativnih ukrepov na ravni EU o namerno dodani mikroplastiki izdelkom katere koli vrste. Evropska komisija izvaja tudi projekt, v okviru katerega raziskuje še druge možnosti za zmanjšanje sproščanja mikroplastike v vodno okolje.

V katerih značilnih potrošniških izdelkih lahko najdemo namerno dodane delce mikroplastike? 

Namerno dodani delci mikroplastike se uporabljajo v številnih izdelkih, danih na trg EU, kot so nekateri kozmetični izdelki, izdelki za osebno nego, detergenti, čistilna sredstva, barve, izdelki, ki se uporabljajo v naftni in plinski industriji ter kot sredstva za peskanje.

V potrošniških izdelkih so delci mikroplastike najbolj znani kot abrazivi (npr. sredstva za odstranjevanje odmrle kože in čiščenje kože v kozmetiki, znana kot mikrokroglice), lahko pa imajo tudi druge funkcije, kot so nadzor viskoznosti (gostote), videza in obstojnosti izdelka.

Poleg tega agencija ECHA proučuje tudi izdelke, ki delce mikroplastike namerno sproščajo v okviru svoje funkcije, na primer hranila, ki se uporabljajo v kmetijstvu.

Kako lahko ti delci prispevajo k onesnaževanju okolja?

Po oceni se od 2 do 5 % vseh proizvedenih plastičnih materialov znajde v oceanih. Nekateri od teh so tudi delci mikroplastike.

Mikroplastika, ki se namerno dodaja izdelkom, naj bi v primerjavi s celotno količino mikroplastike v morju predstavljala le razmeroma majhen delež. Kljub temu pa lahko delci mikroplastike povzročajo težave „po toku navzgor“ v naših celinskih vodah in tleh. Kot odziv na to je več držav, vključno z nekaterimi državami članicami EU, sprejelo ukrepe za omejitev njihove uporabe.

Predlogi za omejitev so v pripravi

Agencija ECHA je januarja 2018 napovedala, da bo proučila potrebo po uvedbi vseevropske omejitve v zvezi z dajanjem na trg ali uporabo „namerno dodanih“ delcev mikroplastike v izdelke ali uporabo, prek katere se ti delci „namerno sproščajo“ v okolje.

V prvem delu te preiskave je agencija objavila poziv k predložitvi dokazov in informacij o namerno dodanih delcih mikroplastike. Namen tega poziva je zbiranje informacij o vseh možnih namernih uporabah delcev mikroplastike v izdelkih. Zbrane informacije se bodo uporabile pri ugotavljanju, ali te predstavljajo tveganje, ter pri ocenjevanju socialno-ekonomskih učinkov morebitne omejitve.

Maja 2018 je bila organizirana delavnica za deležnike, na kateri so ti razpravljali o ključnih vprašanjih v zvezi z omejitvijo. Po delavnici je ECHA julija 2018 objavila obvestilo o identifikaciji snovi in morebitnem obsegu omejitve uporabe mikroplastike.

Poziv k predložitvi dokazov je bil objavljen 28. marca, zaključil pa se je 11. maja 2018.