Mikroplastiko

 

Slika
Plastika nam olajšuje življenje, pogosto je tudi lažja in cenejša od drugih materialov. Če pa je ne odstranjujemo ali recikliramo pravilno, lahko konča v okolju, kjer ostane stoletja in razpada na čedalje manjše dele. Te majhne dele (praviloma manjše od 5 mm) imenujemo mikroplastika in vzbujajo zaskrbljenost.
 
Mikroplastika so trdni plastični delci, sestavljeni iz zmesi polimerov in funkcionalnih dodatkov. Vsebujejo lahko tudi ostanke nečistot. Mikroplastika se lahko nenamerno tvori ob obrabi večjih kosov plastike, kot so avtomobilske pnevmatike ali sintetične tkanine. Vendar pa se izdeluje tudi namerno in dodaja v izdelke za posebne namene, kot so kroglice za luščenje kože v pilingih za obraz in telo.
Kakšni so pomisleki?

Ko mikroplastika enkrat pride v okolje, se biološko ne razgradi. Kopiči se v živalih, vključno z ribami in lupinarji, nato pa jo tudi ljudje pojedo v obliki hrane.

Mikroplastiko so našli v morskih, sladkovodnih in kopenskih ekosistemih ter v hrani in pitni vodi. Njeno stalno sproščanje prispeva k trajnemu onesnaženju naših ekosistemov in prehranskih verig. Izpostavljenost mikroplastiki v laboratorijskih študijah so povezali z vrsto negativnih (eko)toksičnih in fizičnih učinkov na žive organizme.

Več držav članic EU je zaradi pomislekov glede okolja in zdravja ljudi že sprejelo ali predlagalo nacionalne prepovedi namerne uporabe mikroplastike v potrošniških izdelkih. Prepovedi se nanašajo predvsem na uporabo mikrokroglic v kozmetiki, ki se po uporabi izperejo, pri čemer se mikroplastični delci uporablja kot abrazivna in čistilna sredstva.

Vsako leto zaradi uporabe izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko, v okolju konča približno 42 000 ton mikroplastike. Največji posamezni vir onesnaženja je granularni polnilni material, ki se uporablja na igriščih z umetno travo, kjer se sprošča v količinah do 16 000 ton. Poleg tega se ocenjuje, da se na leto v evropske površinske vode sprosti približno 176 000 ton nenamerno ustvarjene mikroplastike (ki nastane ob obrabi večjih kosov plastike). 

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta 2016 pregledala razpoložljive dokaze o mikro- in nanoplastiki v živilih. Strokovnjaki so prepoznali potrebo po pridobitvi več podatkov o količini te plastike, ki se pojavlja v hrani, in njenih morebitnih učinkih na zdravje ljudi. V ta namen bo agencija EFSA leta 2021 pripravila znanstveni kolokvij, na katerem bo razpravljala o trenutnem stanju in potekajočih raziskavah na tem področju.

 

Kateri izdelki vsebujejo namerno dodano mikroplastiko?

Mikroplastiko namerno dodajajo v številne izdelke, vključno z gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi, kozmetiko, gospodinjskimi in industrijskimi detergenti, čistili, barvami in izdelki, ki se uporabljajo v naftni industriji in industriji zemeljskega plina. Mikroplastika se uporablja tudi kot polnilni material za športna igrišča iz umetne trave.

V potrošniških izdelkih so delci mikroplastike najbolj znani kot abrazivi (npr. sredstva za odstranjevanje odmrle kože in čiščenje kože v kozmetiki, znana kot mikrokroglice), lahko pa imajo tudi druge funkcije, kot je nadzor viskoznosti (gostote), videza in obstojnosti izdelka. Uporabljajo se celo kot bleščice ali ličila.

Ocenjuje se, da se v EU/EGP vsako leto uporabi približno 145 000 ton mikroplastike.

Omejitev, ki jo predlaga agencija ECHA

Leta 2017 je Evropska komisija zaprosila agencijo ECHA za oceno znanstvenih dokazov za sprejemanje regulativnih ukrepov na ravni EU v zvezi z mikroplastiko, ki se namerno dodaja izdelkom (tj. snovem in zmesem). 

Januarja 2019 je agencija ECHA predlagala široko omejitev mikroplastike v izdelkih, ki se dajejo na trg v EU/EGP, da bi tako preprečila ali zmanjšala njihov izpust v okolje. Posvetovanje o predlogu omejitve je bilo organizirano od marca do septembra 2019. Agencija ECHA je prejela 477 posameznih komentarjev. Podrobne informacije o posvetovanju, vključno z nezaupnimi različicami odgovorov, so na voljo na spletišču agencije ECHA.

Ta predlog naj bi v 20 letih po uvedbi preprečil izpust 500 000 ton mikroplastike.

Komisija v sklopu strategije za plastiko in novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo presoja druge možnosti zmanjševanja izpustov nenamerno ustvarjene mikroplastike v vodno okolje.

 

Mnenja odborov

Odbor za oceno tveganja (RAC) agencije ECHA je svoje mnenje sprejel junija 2020. Predlog je podprl, pri čemer je priporočil strožja merila za odstopanja v zvezi z biorazgradljivimi polimeri ter prepoved za mikroplastiko, ki se uporablja kot polnilni material na igriščih z umetno travo, po šestletnem prehodnem obdobju. Odbor RAC je zaključil tudi, da za uveljavljanje omejevanja mikroplastike ni potrebna spodnja mejna velikost 100 nanometrov (nm), kot predlaga agencija ECHA, in ni priporočil spodnje mejne velikosti.

Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) je mnenje sprejel decembra 2020. Podprl je predlog agencije ECHA, vendar je pripravil nekaj priporočil za Evropsko komisijo za obravnavo v fazi odločanja.

Odbor SEAC je med drugim pri omejevanju mikroplastike priporočil spodnjo velikostno mejo 1 nm. Prav tako je presodil, da je morda potrebna začasna spodnja velikostna meja 100 nm za zagotavljanje, da se omejitev lahko uveljavlja z odkrivanjem mikroplastike v izdelkih. 

Za nadzor sproščanja polnilnega materiala iz igrišč z umetno travo v okolje odbor SEAC ni dal prednosti nobeni od možnosti za obvladovanje tveganj, ki jih je predlagala agencija ECHA. Odbor je izjavil, da je morebitna izbira odvisna od političnih prednostnih nalog, zlasti glede zmanjševanja emisij. 

Sklep Evropske komisije in držav članic EU

Pričakuje se, da bo Komisija pripravila svoj predlog v skladu s poročilom agencije ECHA in združenim mnenjem odborov. Predlog Komisije za spremembo seznama snovi, omejenih v skladu s Prilogo XVII uredbe REACH, bo predložen v glasovanje državam članicam EU v odboru REACH. Pred sprejetjem omejitve ga bosta preučila Evropski parlament in Svet.

 

infographic

 

Planned timetable for proposed restriction of intentionally added microplastics

 

Future timings are tentative

  Timing
Intention to prepare restriction dossier 17 January 2018
Call for evidence 1 March - 1 May 2018
Stakeholder workshop 30 - 31 May 2018
Submission of restriction dossier 11 January 2019
Public consultation of the Annex XV dossier  20 March 2019 –
20 September 2019
RAC opinion June 2020 
Draft SEAC opinion June 2020 
Consultation on draft SEAC opinion 1 July - 1 September 2020
Combined final opinion submitted to the Commission February 2021
Draft amendment to the Annex XVII (draft restriction) by Commission Within 3 months of receipt of opinions
Discussions with Member State authorities and vote 2021
Scrutiny by Council and European Parliament Before adoption (3 months)
Restriction adopted (if agreed) 2021 or 2022 (transition periods are proposed for certain applications)