Tetovaža nastane s prebadanjem zgornje plasti kože z iglo in vbrizgavanjem črnila v globlje kožne plasti, da nastane določen vzorec. Zgornja plast kože, epidermis, se neprestano obnavlja, zato se črnilo vbrizga v drugo, globljo plast ali dermis, da tetovaža ostane trajna.

Trajno ličenje je podobno tetovažam in se uporablja za izris oblik, katerih učinek je podoben učinku ličenja. Pogosto se na primer uporablja za ustvarjanje učinka črtala za oči, poudarjanje barv kože ali ustvarjanje poudarkov na obrazu, ustnicah in vekah.

Črnila za tetoviranje in trajno ličenje so zmes številnih kemikalij. Vsebujejo lahko nevarne snovi, ki povzročajo kožne alergije in druge resnejše posledice za zdravje, na primer genske mutacije in raka.

Pigmenti iz črnila lahko poleg tega prehajajo iz kože v različne organe, na primer bezgavke in jetra. Včasih se tetovaže odstranijo z laserjem, ki razgradi pigmente in druge snovi v manjše delce. Če so med njimi nevarne kemikalije, bodo po postopku odstranitve prosto krožile po telesu.

Ker lahko kemikalije iz črnil za tetoviranje in trajno ličenje ostanejo v telesu vse življenje, obstaja možnost dolgotrajne izpostavljenosti morebitno škodljivim sestavinam.

Leta 2015 je Evropska komisija agencijo ECHA zaprosila, naj oceni tveganja za zdravje zaradi kemikalij v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje ter preuči potrebo po omejitvi njihove uporabe na ravni EU. Agencija je to oceno opravila skupaj z norveškimi, italijanskimi in danskimi organi. K delu so prispevali tudi nemški organi.

Preiskava je zajela kemikalije, za katere je znano, da se uporabljajo v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje, in ki so morda nevarne za naše zdravje. Posebna pozornost je bila namenjena kemikalijam, ki so rakotvorne, mutagene in strupene za razmnoževanje, snovem, ki povzročajo preobčutljivost, draženje in jedkost za kožo ali povzročajo poškodbe oči, ter kovinam in drugim snovem iz resolucije Sveta Evrope o zahtevah in merilih za varnost tetovaž in trajnega ličenja.

Organi so preučili tveganja za zdravje zaradi teh kemikalij in raziskali razpoložljivost varnejših nadomestnih možnosti. Pregledali so tudi socialno-ekonomski vpliv omejitve uporabe, pri čemer so upoštevali njene učinke na delovna mesta v proizvodnji in storitvenem sektorju.

Predlog za omejitev snovi je bil oktobra 2017 predložen v oceno Odboru za oceno tveganja (RAC) in Odboru za socialno-ekonomsko analizo (SEAC). Od decembra 2017 do junija 2018 je o predlogu potekalo obširno posvetovanje. Od decembra 2018 do februarja 2019 je nato potekalo posvetovanje o osnutku končnega mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo.

Mnenja odborov

Konsolidirano mnenje Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo je bilo junija 2019 poslano Evropski komisiji. Odbor za oceno tveganja je tveganja kemikalij za zdravje ljudi preučil tako, da je ocenil razpoložljive znanstvene dokaze o nevarnostih in tveganjih snovi, zajetih v predlog. Odbor za socialno-ekonomsko analizo je ovrednotil prednosti predloga za zdravje ljudi in povezane stroške ter druge socialno-ekonomske učinke.

Oba odbora sta bila mnenja, da bi bil – z nekaj spremembami – predlog za omejitev snovi najustreznejši način za nadzor nad tveganji nevarnih kemikalij v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje na ravni EU.

Odbor za oceno tveganja je tudi preučeval, ali nekateri pigmenti ali barvila ne bi smeli biti predmet predlagane omejitve. Ugotovil je, da tveganj za raka in druge negativne zdravstvene učinke ni mogoče izključiti. Odbor za oceno tveganja je opozoril, da po informacijah, prejetih med posvetovanjem, trenutno ni nobene varnejše in tehnološko ustrezne nadomestne možnosti samo za dve barvili – Pigment Blue 15:3 in Pigment Green 7. Odbor za socialno-ekonomsko analizo je pretehtal socialno-ekonomske učinke omejitve teh dveh pigmentov in priporočil, da se industriji odobri dodaten čas za opredelitev varnejših nadomestnih možnosti in prehod nanje.

Na splošno je Odbor za socialno-ekonomsko analizo ugotovil, da omejitev ne bi imela bistvenih negativnih ekonomskih učinkov na dobavne verige in tudi ne bi povzročila bistvenih povišanj cen za potrošnike. Odbor je poleg tega menil, da bi se z omejitvijo zmanjšala tveganja zaradi uporabe vprašljivih nadomestnih možnosti.

Odbora sta se strinjala, da bi s predlaganim 12-mesečnim prehodnim obdobjem zadevni akterji imeli dovolj časa za prilagoditev delovanja.

Sklep Evropske komisije in držav članic EU

Omejitev so države članice EU podprle julija 2020, Komisija pa jo je sprejela decembra 2020.

Omejitev prinaša uskladitev ukrepov o nevarnih kemikalijah, ki se uporabljajo v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje, na ravni EU in zagotavlja enako zaščito pred njimi za vse državljane EU. Pred tem na ravni EU ni bila v veljavi nobena posebna zakonodaja, so pa imele podobno nacionalno zakonodajo nekatere države članice.

Uporaba preko 4 000 nevarnih kemikalij v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje bo omejena. Z omejitvijo se uvajajo največje mejne koncentracije bodisi za posamezne snovi ali skupine snovi, ki se uporabljajo v črnilih za tetoviranje ali trajno ličenje. Med kemikalijami so na primer nekatera azobarvila, rakotvorni aromatski amini, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO), kovine in metanol.

Nova pravila v EU/EGP začnejo uporabljati od 4. januarja 2022, za barvili Pigment Blue 15:3 in Pigment Green 7 – za kateri so se Komisija in države članice EU dogovorile o 24-mesečnem prehodnem obdobju – pa od 4. januarja 2023.

Omejitev vključuje tudi zahtevo, da je pri zmeseh, namenjenih za tetoviranje in trajno ličenje, ta uporaba navedena na etiketi. Etiketa mora vključevati tudi seznam sestavin in ustrezne varnostne stavke.

Da bi zagotovili tudi dolgoročno zaščito ljudi, je Komisija sklenila, da se bo v prihodnosti z omejitvijo samodejno omejila uporaba kemikalij, ki:

1. so na ravni EU razvrščene kot:

• rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje;
• povzročitelji preobčutljivosti kože;
• povzročitelji jedkosti za kožo;
• povzročitelji draženja kože;
• povzročitelji draženja oči ali
• povzročitelji poškodb oči;

2. so vključene v uredbo o kozmetičnih izdelkih (Uredba (ES) št. 1223/2009) kot:

• snovi, prepovedane v kozmetičnih izdelkih, tj. snovi iz Priloge II k uredbi o kozmetičnih izdelkih;
• snovi/barvila iz Priloge IV k uredbi o kozmetičnih izdelkih z naslednjimi pogoji za njihovo uporabo:
  • se ne uporablja v izdelkih, ki se nanašajo na sluznice;
  • se ne uporablja v izdelkih za oči;
  • samo za izdelke, ki se izperejo, in
  • drugi pogoji, na primer glede čistote, navedeni v Prilogi IV.