Endokrini motilci

V vseh organizmih hormoni povezujejo živčni sistem in telesne funkcije, kot so rast in razvoj, odpornost, metabolizem, razmnoževanje, vedenje. Kemikalije, ki so „endokrini motilci", lahko motijo hormonski sistem in imajo posledično škodljive učinke na ljudi in prostoživeče živalske in rastlinske vrste.

Snovi, ki vzajemno delujejo s hormonskim sistemom, vendar nimajo škodljivih učinkov, so imenovane „hormonsko aktivne snovi" ali „endokrine aktivne snovi". Meja med endokrino aktivnostjo in endokrino motnjo ni vedno jasna, saj so lahko v nekaterih primerih učinki opazni šele čez nekaj časa.

Endokrine motnje povzroča veliko število snovi naravnega izvora in snovi, ki jih je ustvaril človek. Včasih so učinki snovi z lastnostmi endokrinega motilca opazni šele čez dolgo časa po izpostavljenosti. Na primer, izpostavljenost fetusa v maternici endokrinemu motilcu lahko povzroči učinke na zdravje odrasle in po možnosti tudi prihodnjih generacij.

Pri prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah so bili učinki, ki so lahko povezani z endokrinimi motnjami, opaženi pri mehkužcih, rakih, ribah, plazilcih, pticah in sesalcih na različnih delih sveta. Pri nekaterih vrstah je ovirano razmnoževanje povzročilo zmanjšanje populacije.

Pri ljudeh so epidemiološke študije nakazale, da so bili morda endokrini motilci odgovorni za spremembe v zdravju ljudi v zadnjih desetletjih. Te spremembe vključujejo zmanjšanje števila semenčic, povečanje števila primerov otrok moškega spola s prirojenimi malformacijami spolnih organov in povečanje števila primerov določenih vrst raka z znano občutljivostjo na hormone. In kar povzroča polemike, obstajale naj bi povezave med motnjami v razvoju živčevja in spolnim vedenjem.

V skladu z uredbo REACH lahko endokrine motilce opredelimo kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ob kemikalijah, ki povzročajo raka, mutacije in strupenost za razmnoževanje. Cilj je zmanjšanje uporabe in sčasoma nadomestitev z varnejšimi alternativami.

V skladu z uredbo o biocidnih proizvodih se aktivne snovi, za katere se meni, da lahko povzročijo endokrine motnje, ne odobrijo razen, če je bilo dokazano, da bi bilo tveganje za izpostavljenost tej snovi zanemarljivo ali če obstajajo dokazi, da je ta aktivna snov bistvena za preprečevanje ali nadzor resnega tveganja za zdravje ljudi, živali ali okolja.

Smernice za opredelitev endokrinih motilcev

Evropska komisija je od Evropska agencija za kemikalije in Evropske agencije za varnost hrane zahtevala, naj s pomočjo Skupnega raziskovalnega središča razvijeta dokument z enotnimi smernicami za uporabo na tveganju temelječih meril za prepoznavanje endokrinih motilcev v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih in Uredbo (EU) št. 528/2012 o biocidnih pripravkih.

Dokument s smernicami je bil objavljen v publikaciji EFSA Journal.