Povzetek obveznosti, ki izhajajo iz vključitve snovi, ki vzbujajo veliko skrb (SVHC) na seznam kandidatnih snovi

Za podjetja morda veljajo pravne obveznosti, ki so posledica vključitve snovi na seznam kandidatnih snovi. Te obveznosti, veljavne od datuma vključitve, se ne nanašajo samo na navedene snovi kot take ali v zmeseh, ampak tudi na njihovo prisotnost v izdelkih.

Snovi v izdelkih

Obveznost obveščanja strank in potrošnikov v skladu z uredbo REACH

Dobavitelji izdelkov, ki vsebujejo snovi s seznama kandidatnih snovi v koncentraciji nad 0,1 % masnega deleža, v EU ali EGP morajo zagotoviti zadostne informacije, da svojim potrošnikom omogočijo varno uporabo izdelka.

Dobavitelji izdelkov, ki vsebujejo snovi s seznama kandidatnih snovi v koncentraciji nad 0,1 % masnega deleža, v EU ali EGP morajo na zahtevo kupca zagotoviti zadostne informacije, da omogočijo varno uporabo izdelka. Te informacije je treba predložiti v 45 dneh od prejema zahteve.

Obveznost obveščanja agencije ECHA v skladu z uredbo REACH

Proizvajalci ali uvozniki izdelkov v EU in EGP morajo obvestiti agencijo ECHA, če njihov izdelek vsebuje snov s seznama kandidatnih snovi. Ta obveznost velja, če je snov prisotna v izdelkih v skupni količini, ki presega eno tono na proizvajalca ali uvoznika letno in če je snov v teh izdelkih prisotna v koncentraciji nad 0,1 % masnega deleža.

Obvestilo je treba predložiti najpozneje v šestih mesecih po vključitvi na seznam kandidatnih snovi. Obvestilo ni potrebno, če:

lahko proizvajalec ali uvoznik izdelka izključita izpostavljenost ljudi in okolja med uporabo in odstranjevanjem izdelka. Vendar morata v takih primerih proizvajalec ali uvoznik prejemniku izdelka predložiti ustrezna navodila,
je snov že registrirana za tovrstno uporabo.

Obveznost obveščanja agencije ECHA v skladu z okvirno direktivo o odpadkih (zbirka podatkov SCIP)

Dobavitelji izdelkov iz EU, ki vsebujejo snovi s seznama kandidatnih snovi v koncentraciji nad 0,1 % masnega deleža, morajo agenciji ECHA predložiti informacije o teh izdelkih, ko dajo te izdelke na trg EU. Te informacije bodo objavljene v zbirki podatkov SCIP, vzpostavljeni na podlagi okvirne direktive o odpadkih. To zagotavlja, da so informacije o izdelkih, ki vsebujejo snovi s seznama kandidatnih snovi, na voljo upravljavcem odpadkov in potrošnikom.

 

Varnostni listi za snovi kot take in snovi v zmeseh

Dobavitelji snovi s seznama kandidatnih snovi (dobavljenih kot takih ali v zmeseh) v EU in EGP morajo svojim potrošnikom zagotoviti varnostni list.

Treba je posodobiti oddelek 15 v obstoječih varnostnih listih, da bo jasno izraženo, da je snov opredeljena kot snov SVHC (člen 31(9)(a)).

Dobavitelji zmesi v EU in EGP, ki niso razvrščene kot nevarne skladno z Uredbo (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, morajo prejemnikom na njihovo zahtevo predložiti varnostni list, če:

  • zmes vsebuje vsaj eno snov s posamezno koncentracijo v zmesi ≥ 0,1 % masnega deleža za neplinaste zmesi in
  • je ta snov na seznamu kandidatnih snovi navedena v členu 57(d) (obstojno, bioakumulativno in strupeno (PBT)), (e) (zelo obstojno in zelo bioakumulativno (vPvB)) ali (f) (snovi, ki vzbujajo enako stopnjo zaskrbljenosti).

To ne vpliva na splošno obveznost vseh dobaviteljev zmesi v EU in EGP, ki niso razvrščene kot nevarne skladno z Uredbo (ES) št. 1272/2008, da prejemnikom na njihovo zahtevo zagotovijo varnostni list, če zmes vsebuje snov s posamezno koncentracijo ≥ 1 % masnega deleža za neplinaste zmesi in ≥ 0,2 vol. % za plinaste zmesi, če taka snov predstavlja nevarnost za zdravje ljudi ali okolje.

Čim večje zmanjšanje izpustov

Proizvajalci in uvozniki morajo za snovi, ki izpolnjujejo pogoje za PBT in vPvB, najpozneje ob vključitvi teh snovi kot takih na seznam kandidatnih snovi uporabiti to informacijo v svojih poročilih o kemijski varnosti, ko na svojih mestih izvajajo ukrepe za obvladovanje tveganja, ki zmanjšujejo izpostavljenost in izpuste za ljudi in okolje, ali ko te ukrepe priporočajo nadaljnjim uporabnikom. Na podlagi priporočila morajo nadaljnji uporabniki opredeliti in uporabiti primerne ukrepe za ustrezen nadzor nad povezanimi tveganji.