Nanomateriali

Nanomateriali so kemične snovi ali materiali z delci velikosti med 1 in 100 nanometrov (nm) v najmanj eni dimenziji.

Zaradi povečane specifične površine glede na prostornino imajo lahko nanomateriali drugačne značilnosti od nekaterih materialov, za katere ni značilna nanovelikost. Zato se lahko po fizikalno-kemijskih lastnostih razlikujejo od snovi v razsutem stanju ali delcev večje velikosti.

Nanotehnologija se hitro širi. Na evropskem trgu so že prisotni številni izdelki, ki vsebujejo nanomateriale (npr. baterije, premazi, antibakterijska oblačila, kozmetični izdelki, živilski proizvodi). Nanomateriali ponujajo tehnične in komercialne priložnosti, vendar lahko pomenijo tveganje za okolje ter vzbujajo zaskrbljenost v zvezi z zdravjem in varnostjo ljudi in živali.

 

 

Čeprav uredbi REACH in CLP za nanomateriale ne določata posebnih zahtev, so nanomateriali skladni z opredelitvijo snovi iz navedenih uredb, zato zanje veljajo določbe iz njih. Leta 2011 je Evropska komisija objavila posebno priporočilo o opredelitvi nanomateriala. Priporočilo bi bilo treba uporabiti v različnih evropskih uredbah, vključno z uredbama REACH in CLP.

Čeprav obstajajo jasne praktične in komercialne prednosti uporabe nanomaterialov, se zaradi hitrega povečanja njihove uporabe odpirajo vprašanja o morebitnih vplivih nanomaterialov na zdravje in okolje. Zato je treba ustrezno ovrednotiti in obvladovati morebitna tveganja teh novih oblik materialov. Čeprav uredba REACH določa, da morajo proizvajalci, uvozniki in nadaljnji uporabniki zagotoviti varno uporabo vsake snovi (ne glede na obliko), pomeni to nove izzive za zakonodajne organe, kot sta Komisija in agencija ECHA, ter druge interesne skupine. 

Agencija ECHA tesno sodeluje s pristojnimi organi držav članic, Evropsko komisijo, interesnimi skupinami in mednarodnimi organizacijami, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Dejavnosti agencije ECHA v zvezi z nanomateriali iz uredb REACH in CLP

Ker so nanomateriali vključeni v uredbi REACH in CLP, mora agencija ECHA svoje naloge v zvezi z nanooblikami izvajati v skladu z različnimi postopki iz uredbe REACH (npr. registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje) in postopki iz uredbe CLP (npr. razvrstitev in označitev), podobno kot jih mora izvajati za katero koli drugo obliko snovi, pri čemer mora imeti za to na voljo zadostne znanstvene in tehnične vire.

V skladu s tem ciljem je od leta 2011 postopno razširila svoje dejavnosti na tem področju, pri čemer se je osredotočila na:

  • povečanje zmogljivosti v zvezi z notranjimi in zunanjimi viri;
  • izmenjavo izkušenj in doseganje dogovorov med člani pristojnih organov držav članic, Odbora držav članic in Odbora za oceno tveganja glede informacij o varnosti nanomaterialov v registracijskih dokumentacijah REACH;
  • zagotavljanje povratnih informacij in svetovanja registracijskim zavezancem, ki želijo nanomateriale registrirati do naslednjega roka za registracijo ;
  • dejavno sodelovanje v tekočih mednarodnih zakonodajnih dejavnostih (kot je delovna skupina OECD za proizvedene nanomateriale);
  • spletne seminarje o nanomaterialih, namenjene obveščanju in razpravljanju o najnovejših ugotovitvah glede postopkov iz uredb REACH in CLP za nanomateriale ter zagotavljanju podpore registracijskim zavezancem pri pripravi in predložitvi dokumentacije, ki se nanaša na nanomateriale. Obiščite stran s spletnimi seminarji in se prijavite na prihajajoče dogodke ali si oglejte že objavljene predstavitve;
  • Strokovna skupina za nanomateriale (ECHA-NMEG) je bila ustanovljena oktobra 2012 s podporo pristojnih organov za REACH in CLP (CARACAL) ter za uredbo o biocidnih proizvodih. Ta neformalna svetovalna skupina podpira izvajanje delovnega načrta agencije ECHA za nanomateriale 2016–2018 ter zagotavlja informacije in svetovanje glede znanstvenih in tehničnih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje uredb REACH, CLP in uredbe o biocidnih proizvodih v zvezi z nanomateriali.

 

Categories Display

Označeno kot:

(kliknite na oznako za zadevno vsebino)