Varnostni listi

Vključujejo informacije o lastnostih snovi ali zmesi in njenih nevarnostih ter navodila za ravnanje z njimi, njihovo odstranjevanje in prevoz pa tudi ukrepe prve pomoči, protipožarne ukrepe in ukrepe nadzora nad izpostavljenostjo.  Oblika in vsebina varnostnih listov sta določeni v uredbi REACH. Nadaljnji uporabniki morajo varnostni list predložiti za: 

• snov ali zmes, ki je v skladu z uredbo CLP razvrščena kot nevarna;
• snov, ki je obstojna, se kopiči v organizmih in je strupena (PBT) ali je zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih (vPvB), ali
• snov, ki je vključena na seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost.

Vendar varnostnega lista ni treba predložiti, če se snov ali zmes prodaja tudi širši javnosti, razen če to zahteva nadaljnji uporabnik ali distributer. 

Za zmesi, ki niso razvrščene kot nevarne, vendar vsebujejo nekatere nevarne snovi, je treba varnostni list predložiti, če to zahtevajo nadaljnji uporabniki ali distributerji. 

Varnostni list je treba nemudoma posodobiti, če so na voljo nove informacije o nevarnostih ali potrebi po strožjih ukrepih za obvladovanje tveganja. 

Ko nadaljnji uporabniki prejmejo varnostni list, morajo opredeliti in upoštevati primerne ukrepe za ustrezen nadzor nad tveganji. Dobavitelji in prejemniki varnostnih listov naj preverijo, ali so zahtevane informacije predložene. Za ta namen je na voljo kontrolni seznam, ki ga je agencija ECHA pripravila v sodelovanju z izvršnimi organi. Nadaljnji uporabniki naj svoje dobavitelje obvestijo o netočnostih ali nedoslednostih v prejetem varnostnem listu. 

Dobavitelj mora zadostne informacije za varno uporabo predložiti tudi, kadar se varnostni listi ne zahtevajo. Če za neko snov velja omejitev ali avtorizacija, je treba predložiti potrebne podrobne informacije. Dobavitelji izdelkov, ki vsebujejo snov s seznama kandidatnih snovi v koncentraciji, večji od 0,1 % m/m, morajo predložiti dovolj informacij, da se nadaljnjim uporabnikom in distributerjem omogoči varna uporaba izdelka.

Scenariji izpostavljenosti

Scenariji izpostavljenosti zagotavljajo informacije o tem, kako je mogoče nadzirati izpostavljenost delavcev, potrošnikov in okolja nevarnim snovem med njihovo uporabo. Ustrezne scenarije izpostavljenosti je treba priložiti varnostnemu listu snovi, če je podjetje v dobavni verigi izvedlo oceno kemijske varnosti na podlagi uredbe REACH.

Usklajevanje in avtomatizacija sta bistvena elementa učinkovite komunikacije. V ta namen je bila oblikovana splošna predloga za scenarije izpostavljenosti, v okviru projekta ESCom pa sta bila pripravljena katalog standardnih stavkov in elektronski format (ESComXML). To omogoča avtomatizirano izmenjavo usklajenih informacij o varni uporabi kemikalij med različnimi udeleženci v dobavni verigi in njihovimi sistemi.

Ko nadaljnji uporabniki prejmejo scenarije izpostavljenosti, morajo preveriti, ali zajemajo njihovo uporabo snovi in njihove pogoje uporabe, ali pa sprejeti alternativni ukrep.

Formulator nevarnih zmesi mora opredeliti ustrezne informacije iz scenarijev izpostavljenosti, ki jih je treba sporočiti, ter tudi najboljši način za sporočanje teh informacij.

Industrija je oblikovala dva pristopa k opredelitvi informacij, ki jih je treba sporočiti. Prvi pristop, ki se imenuje „informativni listi za varno uporabo zmesi" (SUMI), se uporablja, kadar panožne organizacije opredelijo ukrepe za obvladovanje tveganja za običajne proizvode in uporabe v panogi. Pripravijo informativne liste SUMI, s katerimi te nasvete na podlagi dogovorjene predloge podajo na uporabniku prijazen način.

Formulatorji za svoj proizvod izberejo ustrezen informativni list SUMI in preverijo, ali je skladen s scenariji izpostavljenosti, ki so jih prejeli od dobaviteljev. Koordinacijska skupina za nadaljnje uporabnike kemikalij (DUCC) je objavila dokument s pojasnili.

Drugi pristop, ki se imenuje „opredelitev glavne sestavine" (LCID), naj bi se uporabljal takrat, kadar ustrezen informativni list SUMI ni na voljo. Formulator opredeli glavne sestavine v zmesi, informacije za varno uporabo te zmesi pa pridobi na podlagi ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi z glavnimi sestavinami. Svet evropske kemične industrije (CEFIC) je objavil praktični vodnik o metodologiji LCID.

Formulatorjem so na voljo številni načini za sporočanje ustreznih informacij iz scenarijev izpostavljenosti za sestavino: