Nanomateriali so zelo majhni. Pravzaprav zelo, zelo majhni. Lahko pa imajo velik vpliv na vaše vsakodnevno življenje, zaradi česar so zanimivi in jih je treba poznati.

Nanomateriali so posebni iz več razlogov, še zlasti pa zaradi svoje majhnosti. Nanomateriali so do 10 000-krat manjši od premera človeškega lasu. Zaradi te majhnosti je njihova raznolika uporaba v praksi zelo dragocena.

Nanomateriali so povsod

Nanomateriali se že vrsto let uporabljajo za številne različne stvari, najdemo pa jih tudi v naravi. Na primer v oblakih vulkanskega pepela, vetru, ki piha z morja, in dimu ognja.

Povedano drugače, nanomateriali niso samo nekaj, kar je narejeno v laboratoriju. Nanotehnologija je ljudem omogočila izdelavo materialov, ki vključujejo nanooblike. Izdelujemo jih vse več, saj imajo nekatere prednosti, ki jih snovi večjih velikosti nimajo.

Če na primer uporabimo nano titanov dioksid za premaz vrtnih plastičnih stolov, je površina samočistilna. Voda na takšnem premazu ne tvori kapljic, ampak neprepustni vodni film. Umazanija se v vodnem filmu raztopi in naslednji močnejši dež enostavno spere umazanijo in očisti stole.

Velikost je pomembna, vendar ni edina pomembna stvar

Vse je v velikosti, mar ne? Da in ne. Ko material postane nanomaterial, ni tako enostavno. Nanomaterial ima lahko drugačne lastnosti kot ista snov v razsutem stanju. To pomeni, da bi se material pri prehajanju iz razsutega stanja v nanoobliko lahko spremenil, toda pri kateri velikosti pride do tega, je odvisno od snovi.

Za kaj točno torej gre?

To je tudi eden od razlogov, da je bil dogovor o opredelitvi pojma nanomateriali tako težaven. Evropska komisija je nanomateriale opredelila kot nekaj, kar vsebuje 1 do 100 nanometrov dolge delce. Če primerjamo, je virus, ki se skriva na kljuki vaših vrat in zaradi katerega lahko zbolite za gripo, dolg 100 nanometrov.

Drugi trdijo, da velikost dejansko ni najpomembnejša. Menijo, da bi se opredelitev pojma morala osredotočiti na nove lastnosti, ki jih imajo nanomateriali. Kot je bilo omenjeno, se nove lastnosti ne pokažejo vedno pri isti velikosti ali pri točno 100 nanometrih, zaradi česar je opredelitev na podlagi velikosti manj primerna.