O nadaljnjih uporabnikih
O nadaljnjih uporabnikih
Nadaljnji uporabniki so uporabniki kemikalij na podlagi uredb REACH in CLP. To so podjetja ali posamezniki:
- v Evropski uniji/Evropskem gospodarskem prostoru,
- ki uporabljajo snov kot tako ali v zmesi
- pri svojih industrijskih ali poklicnih dejavnostih.
Nadaljnji uporabniki so na primer:
- formulatorji: izdelujejo zmesi, ki se običajno dobavljajo udeležencem na nižji stopnji v dobavni verigi. Na primer barve, lepila in čistila;
- končni uporabniki: uporabljajo snovi ali zmesi, vendar jih ne dobavljajo udeležencem na nižji stopnji v dobavni verigi. Primeri vključujejo uporabnike lepil, premazov in črnil, maziv, čistil, topil in kemičnih reagentov, kot so belila. Med te spadajo tudi izdelovalci izdelkov;
- izdelovalci izdelkov: snovi ali zmesi vključijo v materiale oziroma jih nanesejo nanje ter tako oblikujejo izdelek. Primeri vključujejo tekstilije, industrijsko opremo, gospodinjske aparate in vozila (sestavne dele in končne izdelke);
- ponovni polnilci: prenašajo snovi ali zmesi iz enega vsebnika v drugega, običajno v postopku ponovnega pakiranja ali predrugačenja blagovne znamke;
- ponovni uvozniki: uvažajo snov kot tako ali v zmesi, ki je bila izvorno izdelana v EU in jo je registriral eden od udeležencev v isti dobavni verigi;
- uvozniki z „edinim zastopnikom": uvozniki so nadaljnji uporabniki, če njihov dobavitelj s sedežem zunaj Skupnosti imenuje „edinega zastopnika", ki nato deluje kot registracijski zavezanec s sedežem v Skupnosti.
Distributerji, ki kemikalijo samo skladiščijo in distribuirajo, niso nadaljnji uporabniki, vendar zanje veljajo obveznosti v zvezi s pretokom informacij v dobavni verigi. Če na primer pridejo v stik s kemikalijo z njenim prenosom ali razredčevanjem, so nadaljnji uporabniki. Potrošniki, ki uporabljajo kemikalije, niso nadaljnji uporabniki.
Terminologija, povezana z nadaljnjimi uporabniki
Nadaljnji uporabniki delajo na najrazličnejših lokacijah in v najrazličnejših okoljih, za opis delovnega okolja pa se uporabljajo posebni izrazi. Če uporaba poteka v tovarni ali na drugi industrijski lokaciji, se ta imenuje „uporaba na industrijskih lokacijah". Za nadaljnjo uporabo zunaj industrijskih lokacij (kot so gradbišča, pisarniška poslopja, obrtniške delavnice) se uporablja izraz „široko razširjena uporaba, ki jo izvajajo poklicni delavci".
Prakse upravljanja varstva okolja ter zdravja in varnosti pri delu med končnimi uporabniki so opisane z izrazoma „napredne" in „osnovne". Napredne prakse so povezane z usposabljanjem delavcev, ustreznimi delovnimi navodili, nadzorom ter rednim čiščenjem in vzdrževanjem. Za opis naprednih oziroma osnovnih praks upravljanja varstva okolja ter zdravja in varnosti pri delu se uporabljata tudi izraza „industrijsko okolje" in „poklicno okolje".
Za vrsto lokacije, kot je avtomobilska delavnica, v kateri se na avtomobile nanaša barvo z brizganjem, se na primer uporablja izraz „široko razširjena uporaba, ki jo izvajajo poklicni delavci". Če je upravljanje varstva okolja ter zdravja in varnosti pri delu na visoki ravni, se to imenuje „napredno" ali „industrijsko okolje".
Route: .live2