Agencija ECHA je za uspešno identifikacijo snovi razvila pristop v štirih korakih. Upoštevanje teh korakov in naših nasvetov vam bo pomagalo pri pravilni identifikaciji snovi.
1. Analizirajte svojo snov
- Najprej morate ugotoviti, ali že imate analitične podatke, potrebne za identifikacijo svoje snovi za namene uredbe REACH ali ne. Če niste proizvajalec, lahko te informacije zahtevate od dobavitelja. Če imate potrebne analitične podatke, pojdite na korak 1d, sicer na korak 1b.
- Izberite reprezentativen vzorec svoje snovi ali več vzorcev iz različnih serij ali z različnimi časi proizvodnje. Če ste uvoznik zmesi, boste morda morali svojega dobavitelja zaprositi za vzorce snovi, uporabljene v zmeseh.
- Z oblikovanjem pravilne analitične strategije že na začetku boste prihranili čas in denar. Zdaj morate proučiti, ali imate potrebne notranje funkcionalne zmogljivosti in znanje. Če jih nimate, boste morali poiskati izvajalca storitev ali laboratorij, ki je seznanjen z izvajanjem analize za namene uredbe REACH. Opozarjamo, da analize za identifikacijo snovi ni treba izvajati v skladu z dobro laboratorijsko prakso.
- Ne glede na možnost, ki jo izberete, mora biti rezultat enak: niz analitičnih študij/informacij, ki popolnoma identificirajo vašo snov. Spektri, kromatogrami in druge analitične informacije morajo biti kakovostni in popolnoma pojasnjeni.
- Če jih je težko pojasniti ali če je analiza tehnično težko izvedljiva, pripravite trdno znanstveno utemeljitev in uporabite nadomestne postopke. Tudi pri tem lahko uporabite strokovno pomoč.
- V skladu s pravnim besedilom je treba poleg tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) ali plinske kromatografije (GC) opraviti še ultravijolično (UV) in infrardečo (IR) spektroskopijo ter nuklearno magnetno resonančno spektroskopijo (NMR) ali masno spektrometrijo (MS). Za anorganske snovi je morda treba opraviti rentgensko difrakcijsko (XRD) spektrometrijo in atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS). Za izvedbo teh tehnik in razlago njihovih rezultatov je potrebno strokovno znanje.
2. Podrobno opišite sestavo svoje snovi
- Z analizo bi morali pridobiti celovit pregled sestave svoje snovi.
- Pri analizi enega vzorca se ne upoštevajo razlike, ki izhajajo iz vira (npr. vhodnih snovi) in proizvodnega procesa. Te razlike so zajete v območjih koncentracije, ki so lahko del potrdila o analizi ali specifikacije za nadzor kakovosti.
- Za običajno natančno opredeljeno snov morate dobiti sestavo, ki je videti približno tako:
| Ime |
Značilna koncentracija % |
Območje koncentracije % |
| Sestavina A |
90 |
85–96 |
| Sestavina (nečistota) B |
6 |
4–7 |
| Sestavina (nečistota) C |
2 |
0–3 |
| Sestavina (nečistota) D |
2 |
0–3 |
- Na podlagi sestave boste morali oblikovati splošno identifikacijo – ime snovi.
- Obstajajo različna pravila, ki so odvisna od kompleksnosti vaše snovi. Na voljo so v „Smernicah za identifikacijo in poimenovanje snovi v skladu z uredbama REACH in CLP“. Če niste prepričani, lahko za pomoč pri poimenovanju snovi zaprosite strokovnjaka.
4. Določite numerični identifikator
- Na spletišču agencije ECHA z orodjem „Iskanje kemikalij“ na strani „Informacije o kemikalijah“ preverite, ali za vašo snov že obstaja številka ES ali indeksno število.
- Po navadi, ni pa nujno, se kemijsko ime poveže s številko iz popisa, kot je številka EINECS ali številka CAS. Ta številka je pogosto navedena v varnostnem listu ali potrdilu o analizi. Pri preverjanju, ali za vašo snov obstaja številka iz popisa, vam lahko pomaga strokovnjak.
Ko pridobite te informacije, jih morate pretvoriti v elektronsko obliko dokumentacije IUCLID.
Za registracijo na podlagi uredbe REACH je treba v registracijsko dokumentacijo, ki jo predloži glavni registracijski zavezanec, vključiti mejno sestavo. Mejna sestava odraža sestave vseh članov skupne predložitve.
